Vitoria/Gasteiz je s 233.399 prebivalci glavno mesto dveh avtonomnih pokrajin, Baskije in province (ali zgodovinsko območje) Alava. Nahaja se v centru prostrane planjave, ki je obkro�ena z gorami.

Arhitekturno se v njo stekajo gotika, renesansa, barok, neo-klasicizem in romantika. Danes nadaljuje vklučevanje novih stilov in z urbanizacijo neustrašno spreminja pokrajino.

Skozi celotno zgodovino je bil mesto skrbno načrtovano. Od prvih srednjeveških razširjanj mesta v zgodnjem 13. stoletju do današnjih obrobnih mestnih naselij in sub-urbanih parkov.

Zgodovina

Mesto Nova Vitoria je �e davnega leta 1181 ustanovil kralj Sancho VI iz Navarre (Modri Sancho) na najvišji točki starega mesta Gasteiz. Mesto, prvotno zasnovano kot obrambna trdnjava, je �e leta 1200 zavzel Alfonso Kastilski, ki je naročil zgraditi zahodni del mesta v gotskem stilu. Leta 1256 je bilo mesto razširjeno na zahod s strani kralja Alfonsa X, z novimi ulicami za različne bratovščine. Vse dokler nista kralj Ferdinand in kraljica Izabela leta 1492 izgala judov, so ti imeli v mestu prebivali v pomembni mestni četrti. Kralj Janez II jim je dopustil imeti svojo četrt leta 1431.

Skozi leta so iem Victoria skrajšali v Vitoria. Znotraj mestnega obzidja je dobro vidno zgodovinsko prepletanje različnih kultur, ki so v dokaz pustile za sabo veliko umetniških stilov in umetnin.

Capital of Euskadi

Vitoria-Gasteiz became the capital of the fledgling autonomous community of the Basque Country under the Seats of Government Act of 20 May 1980, the first bill passed into law by the newly formed Basque parliament. It houses all the region?s main organs of government: the office of the first minister at Ajuria Enea; the Basque Government, in Lakua, and the Parliament, on Calle Becerro de Bengoa.

Its position as regional capital has brought new life to the city, with greater protagonism in Spain and beyond, increased administrative business and an influx of new inhabitants, people on official business and dignitaries paying their respects to the authorities.

Okolica/narava 

S 4,5 milijoni urbanih zelenih površin (povprečje 20 kvadratov na prebivalca) je Vitoria/Gasteiz nad evropskim povprečjem in se lahko kosa z Londonom. Več kot polovica površine je preurejena v parke  in vrtov različnih stilov, od katerih katerih sta najbolj poznana La Florida ter El Prado, ki sta pljuča mesta in imata poseben čar in zgodovinski utrip.

Ko se končajo območja parkov znotraj mej mesta, se navzven širijo naravni parki. Ti trenutno pokrivajo območje 4,210,000 kvadratnih metrov in z razvojem mesta bo kmalu doseglo 7,5 milijona kvadratnih metrov. Le to bo kot zeleni obroč reke Zadorra in bo objemal obmestne parke Zabalgana, Salburúa, Olárizu in Armentia.

Vitoria-Gatseiz igra vodilno vlogo v mednarodnem zdru�enju Zdravih Mest. Dobila je mnogo nacionalnih in mednarodnih nagrad za njeno okoljsko kvaliteto. To je le nagrada za mesto, ki se razume kot samosvoj in svojerstven ekosistem.

Gastronomija

V pokrajini je mesto zelo znano po svoji odlični kuhinji. Najbolj znane jedi so pol�i ter perretxikos (gobe), nabrane vsako leto na začetku pomladi. Postre�ene so v malih posebnih posodicah in so najbolj priljubljene na praznik svetnika Prudencija v mestu Alava skupaj z zelenim fi�olom in je ena najbolj priljubljenih jedi med ljudmi. A lokalna gastronomija ima zaponuditi še marsikaj.

Tipično baskovsko kuhinjo lahko najdeš v luksuznih restavracijah in tudi bolj običajnih gostilnah, ki brez izjeme servirajo najboljše meso, ribe, školjke in zelenjavo, skupaj z najboljšimi vini iz regije Rioja Alavesa.